Varstvo žit

Pomembno je, da znamo obdelati njive in pridelati žito s čim manj vloženih sredstev, ter tako ohranjamo naravno rodovitnost tal.

Družba Syngenta je usmerjena v dolgoročno vlaganje in uvajanje inovacij tako na področju varstva rastlin kakor na področju semena.

Razumemo potrebe strank in jih poskušamo reševati bolje, kot kdorkoli drug. Razvijamo in proizvajamo izdelke, storitve in rešitve, ki jih kupci potrebujejo in cenijo.

Z razvojem in visoko tehnologijo poskušamo omogočiti čim boljše rezultate pridelave.  Le pravilno izvedena tehnološka opravila in dober program varstva rastlin lahko zagotovita visoke in kvalitetne pridelke.


Po obsegu pridelave so žita, predvsem pšenica in ječmen,  v Sloveniji najpomembnejša skupina poljščin takoj za koruzo. Ključ do uspeha je usmeritev v pridelavo, ki upošteva visoka tehnološka znanja. Med njimi zaseda znanje o varstvu in sortah žit pomembno mesto. Pri varstvu žit se srečujemo z zatiranjem plevelov, zatiranjem bolezni in škodljivcev ter preprečevanjem poleganja.

Pridelovalci postavljeni pred vedno težje izzive: kako izbrati najustreznejšo sorto, kako pravilno izvesti tehnologijo pridelave, zadostiti vsem predpisom in kmetijskim standardom ter doseči visoke in kvalitetne pridelke. Dejtvo je, da brez ustreznega varstvo žit pred boleznimi, škodljivci in pleveli, ki v naših rastnih razmerah lahko povzročajo izjemno velike gospodarske škode, ni mogoče dosegati pozitivnih rezultatov pridelave in biti konkurenčen pridelovalcem iz držav, ki nas obkrožajo.

 

Prezgodnja setev ozimnega ječmena in s tem povezane previsoke temperature v jesenskem času povzročijo razvoj primarnih okužb. Kemično zatiranje z uporabo fungicidov se izvaja od začetka kolenčenja do začetka klasenja (BBCH 31-51).

Mrežasta pegavost

Bolezen se prenaša z nerazkuženim semenom, lahko pa prezimi tudi na okuženih rastlinskih ostankih (strnišče) in samosevnih ječmena na sosednjih poljih. Pogoji za razvoj bolezni: zmerno toplo vreme in visoka vlažnost, temperatura 15-25 °C. Širi se med rastno sezono: širi se z vetrom in dežjem od spodnjih listov navzgor ter postopoma lahko okuži vse razvite liste.

Ko se pojavijo prvi simptomi,  je priporočljiva uporaba sredstev, ki imajo izrazito kurativno delovanje.

Žitna pepelovka

Gliva je obligatni parazit in lahko raste le na živem tkivu. Razvija se predvsem na mlajšem tkivu. Prezimuje v nespolni obliki na posevkih ozimnega žita ali samosevnih žitih. Pogoji za razvoj bolezni: razvoj bolezni spodbujajo mokro vreme, bujna rast posevkov in prekomerno gnojenje z dušikom. Optimalne temperature za razvoj so med 18–22 °C. Gliva lahko napade žita že v toplih jesenih in povzroči še posebej veliko škodo, ko okuži mlade pridelke kmalu po taljenju snega. Širi se med rastno sezono

Nesporno najboljši izbor za učinkovito varstvo v drugem delu sezone (BBCH 37 – 65) je   Elatus Era, ki varuje list od zunaj in od znotraj ter zagotavlja odlično kurativno in dolgotrajno preventivno varstvo posevka pred nadalnjim širjenjem bolezni. Poleg pšenične listne pegavosti izjemno dobro kontrolira tudi rje, prav tako uspešno kontrolira tudi bolezni klasa (rjavenje pšeničnih plev in fuzarioze).

Listna pegavost

Gliva preživi na okuženih rastlinskih ostankih (slama, strnišče), kjer nastanejo askospore, ki jeseni okužijo mlade posevke. Pogoji za razvoj bolezni: vlažno in zmerno toplo vreme; do okužb lahko pride že pri temperaturah nad 4 °C, simptomi pa se običajno pojavijo šele zgodaj spomladi. Širjenje med rastno sezono: v mokrem vremenu se iz piknidijev sproščajo spore, ki jih kapljice dežja prenašajo iz spodnjih listov na zgornje, kar povzroča sekundarne okužbe na novo razvitih listih.

 Bolezen se pojavlja pretežno na pšenici, izjemoma lahko tudi na rži in tritikali. Bolj pogosta je v hladnejših pridelovalnih območjih z veliko padavinami.

Rjavenje pšeničnih plev

Gliva preživi na okuženih rastlinskih ostankih in okuženih semenih, kar je eden glavnih virov primarne okužbe (če seme ni ustrezno razkuženo). Pogoji za razvoj bolezni: vlažno in hladno vreme, zlasti v času klasenja in cvetenja. Širjenje med rastno sezono: mlade rastline se okužijo iz semena ali pa se trosi z okuženih rastlinskih ostankov z vodnimi kapljicami ali z vetrom raznesejo na posevke v bližini in jih okužijo. Ko je rastlina okužena, se bolezen prenaša s kapljicami dežja iz spodnjih listov

Pomembno je, da škropimo pravočasno, saj se ob ugodnih vremenskih razmerah bolezen izrazito hitro širi in lahko v zelo kratkem času popolnoma uniči listno površino ječmena

Listni ožig

Glivična bolezen, ki lahko povzroči znatne izgube pridelka – do 30–50 % v ugodnih pogojih za razvoj. Vlažno in hladno vreme. Pri temperaturah nad 25 °C se razvoj bolezni ustavi. Okužbo lahko opazimo že jeseni, vendar se običajno intenzivneje razvije spomladi na začetku rastne sezone.

Vse sorte ječmena so občutljive na okužbe, tudi jari ječmen. Med posameznimi sortami obstajajo sicer določene razlike v občutljivosti, vendar odpornih sort ni. Zaenkrat je bolezen možno zatirati samo z uporabo fungicidov.

Ranularija

Ramularijska pegavost ječmena / Ramularia collo - cygni. Bolezen večinoma okuži ječmen, okužbo pa pospešuje ožji kolobar z žiti, večja količina žetvenih ostankov ter izmenično toplo in deževno vreme. Glavni viri primarne okužbe so okuženi rastlinski ostanki in okuženo seme, pa tudi okužene divje trave in druge vrste žit.

Bolezen zatiramo preventivno oz. takoj, ko opazimo prva znamenja bolezni. Potrebno je redno pregledovanje posevkov. Ob intenzivnejših napadih je po potrebi škropljenje treba ponoviti.

Rje

Glive preživijo na okuženih rastlinskih ostankih in alternativnih gostiteljih, od koder veter prenaša spore na nove posevke, lahko na dolge razdalje. Pogoji za razvoj bolezni: optimalna temperatura za razvoj bolezni je med 7 in 15 °C pri visoki vlažnosti. Pri temperaturah nad 20 do 25 °C se razvoj bolezni upočasni, pri 32 °C pa uredospore odmrejo. Širjenje med rastno sezono: spore širi veter, okužbe pa se lahko pojavijo že jeseni ali zgodaj spomladi. Znaki se najpogosteje pojavijo v času kolenčenja

Za uspešno zmanjšanje fuzarioz priporočamo uporabo pripravka ELATUS Era.

Fuzarioze

Moč okužbe in širjenje bolezni sta odvisna od vremenskih razmer v času cvetenja. Močne padavine, visoka relativna zračna vlaga do 85 % in temperatura okoli 25 °C v času cvetenja daje prednost fuzariozam.

Če hočemo zagotoviti dobro varstvo kmetijskim kulturam, moramo spremljati podnebne spremembe in poznati pedološke razmere.

Pregled posevkov in nasadov je nujno opravilo, da lahko zaznamo preseženi prag škodljivcev. Insekti, kot so npr. gosenice in listne uši, lahko s prehranjevanjem znatno zmanjšajo količino in kakovost pridelka.

Žita napada veliko vrst listnih uši, le nekaj pa jih je lahko gospodarsko pomembnih. Uši masovno naselijo žita v obdobju začetka cvetenja.  Najprej se hranijo na zgornjih listih, najintenzivneje pa se hranijo na klasih v času mlečne zrelosti. Listne uši z izsesavanjem zmanjšujejo količino in kakovost pridelka, posebej nevarne so vrste, ki prenašajo tudi viruse.

Žitne uši

Kot kritično število uporabljamo prag, ko imamo povprečno več kot 5 do 8 uši na klas v času cvetenja ali 7 do 10 uši na klas v sredini mlečne zrelosti ali, ko imamo z ušmi naseljeno več kot 20 % klasov v času cvetenja ali, ko imamo z ušmi naseljeno več kot 30 % klasov v času mlečne zrelosti. V posevkih ječmena, še posebej semenskih, ki jih posejemo zelo zgodaj, je zaradi omejevanja možnosti prenosa virusov, včasih uši smiselno zatirati

Za zatiranje strgača se odločimo na podlagi preseganja kritičnih števil. Cilj pri zatiranju so začetni razvojni stadiji ličink. Za odločitev o zatiranju lahko uporabimo enega od pragov: povprečno ena ličinka na posamezen vrhnji list ali 10 ličink na m2, ali uporabimo prag 15 % poškodovane površine najbolj vitalnih zgornjih listov.

Žitni strgač

Cilj pri zatiranju so začetni razvojni stadiji ličink. Za odločitev o zatiranju lahko uporabimo enega od pragov: povprečno ena ličinka na posamezen vrhnji list ali 10 ličink na m2, ali uporabimo prag 15 % poškodovane površine najbolj vitalnih zgornjih listov. V nekaterih letih se na velikih kompleksih žitnih njiv pred obdobjem odlaganja jajčec hrošči za dan ali dva zberejo v velikih populacijah ob robovih njiv.