Rjavenje pšeničnih plev

Parastagonospora nodorum, sin. Septoria nodorum, Stagonospora nodorum

V vlažnem zgodnjem poletju je to najnevarnejša bolezen pšeničnih klasov. Bolezen se pojavlja pretežno na pšenici, izjemoma lahko tudi na rži in tritikali. Bolj pogosta je v hladnejših pridelovalnih območjih z veliko padavinami. Gliva lahko okuži rastline pšenice vse od vznika do oblikovanja klasov. Na listih se pojavijo majhne ovalne rjave pege, ki se širijo in združujejo. Bolezen uničuje asimilacijsko površino listov in plevic ter tako negativno vpliva na količino in kakovost pridelka. Najbolj značilna in nevarna je okužba plevic. Plevice in zgornji list pšenice asimilirajo največ sladkorja oz. škroba, ki se nato nalaga v zrno. Če gliva uniči tkiva teh dveh organov, se močno zmanjša asimilacijska sposobnost. Zrna so drobna in iznakažena, pridelki se zmanjšajo tudi za več kot 30%. Znamenja v obliki temnih podolgastih lis se lahko pojavijo že na koleoptili pravkar vzniklih rastlin in so posledica okuženega semena. Okuženo seme ima tudi zmanjšano energijo kalivosti. Zato je pomembna setev razkuženega, certificiranega semena.

Varstvo:

V zgodnejših razvojnih fazah varstvo zagotavljata setev razkuženega, certificiranega semena in škropljenje proti  boleznim lista, kot sta žitna pepelovka in pšenična listna pegavost. Najpomembnejše pa je škropljenje v klas. Škropimo preventivno ali najpozneje ob prvih znakih bolezni, običajno od začetka do sredine cvetenja. Za varstvo pred rjavenjem pšeničnih plev lahko izbirate med  kombinacijama  AMISTAR^® Era Pack ali s pripravkom ELATUS^® Era, ki s svojim učinkovitim in dolgotrajnim delovanjem uspešno kontrolira bolezni klasa in vpliva na podaljšano nalivanje zrnja, s tem pa na višje, bolj kakovostne pridelke.