Zgodovina vinogradništva in vinarstva v Sloveniji je stara, kot so stari prvi naseljenci na naših tleh. Slovenski vinogradi ležijo v samem središču evropskega vinogradniškega pasu. Zaradi raznolikega podnebja, pokrajine, tal ter načinov pridelave se ponaša z izjemno pestrim izborom vinskih sort. Vino pridelujemo v devetih vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele. Pridelek vina je med 800.000 in 900.000 hektolitri letno.
Vinorodna dežela Primorska.
Najtoplejša vinorodna dežela na jugozahodu Slovenije. Vina, ki jih boža mediteranska klima. Čeprav ni največja po površini, je Primorska prva po pridelavi vina v Sloveniji in ima tudi največ nagrajenih vin in vinarjev. Zaradi vpliva tople mediteranske klime so tu doma najbolj znana slovenska rdeča vina, čeprav najdemo tudi priznana bela vina.
Vinorodna dežela Podravje
Vinorodna dežela Podravje leži na severovzhodu države. Sestavljata jo dva vinorodna okoliša. Za mali, nekoliko toplejši vinorodni okoliš Prekmurje, ki obsega 440 ha, so najbolj značilna vina iz modre frankinje in bele aromatične sorte. Ugodna sestava tal in celinsko podnebje oblikujeta elegantna bela vina mednarodnih sort in nekaterih avtohtonih.
Vinorodna dežela Posavje
Apnenčasta in razmeroma topla Bela krajina (300 ha) na južni strani Gorjancev je najmanjši slovenski vinorodni okoliš. Velika temperaturna razlika med dnevom in nočjo omogoča pridelavo aromatičnih vin, ki hkrati ohranijo svežino. Med posebnostmi dežele pa niso le vina, ampak tudi zidanice, manjše zidane hiše v vinogradih, v katerih lahko tudi prespite, ali repnice, posebne kleti, vkopane neposredno v zemljo.
Vino je več kot le pijača. Je simbol druženja, slavja in trenutkov, ki jih delimo z najdražjimi.
Dolgo naj živi, kdor z vinom življenje si bogati.
