Vinorodna dežela v osrčju Evrope

Zgodovina vinogradništva in vinarstva v Sloveniji je stara, kot so stari prvi naseljenci na naših tleh. Slovenski vinogradi ležijo v samem središču evropskega vinogradniškega pasu. Zaradi raznolikega podnebja, pokrajine, tal ter načinov pridelave se ponaša z izjemno pestrim izborom vinskih sort. Vino pridelujemo v devetih vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele. Pridelek vina je med 800.000 in 900.000 hektolitri letno.

Vinorodna dežela Primorska.
Najtoplejša vinorodna dežela na jugozahodu Slovenije. Vina, ki jih boža mediteranska klima. Čeprav ni največja po površini, je Primorska prva po pridelavi vina v Sloveniji in ima tudi največ nagrajenih vin in vinarjev. Zaradi vpliva tople mediteranske klime so tu doma najbolj znana slovenska rdeča vina, čeprav najdemo tudi priznana bela vina. 

Vinorodna dežela Podravje
Vinorodna dežela Podravje leži na severovzhodu države. Sestavljata jo dva vinorodna okoliša. Za mali, nekoliko toplejši vinorodni okoliš Prekmurje, ki obsega 440 ha, so najbolj značilna vina iz modre frankinje in bele aromatične sorte. Ugodna sestava tal in celinsko podnebje oblikujeta elegantna bela vina mednarodnih sort in nekaterih avtohtonih.

Vinorodna dežela Posavje
Apnenčasta in razmeroma topla Bela krajina (300 ha) na južni strani Gorjancev je najmanjši slovenski vinorodni okoliš. Velika temperaturna razlika med dnevom in nočjo omogoča pridelavo aromatičnih vin, ki hkrati ohranijo svežino. Med posebnostmi dežele pa niso le vina, ampak tudi zidanice, manjše zidane hiše v vinogradih, v katerih lahko tudi prespite, ali repnice, posebne kleti, vkopane neposredno v zemljo.

Vino je več kot le pijača. Je simbol druženja, slavja in trenutkov, ki jih delimo z najdražjimi.
Dolgo naj živi, kdor z vinom življenje si bogati.

Varstvo vinske trte

Zdravo grozdje je eden ključnih pogojev za uspeh vinarja, zato velja, da se njegovo delo in skrb začneta vsako pomlad že pred začetkom brstenja, se nadaljuje vse do trgatve in je okronano šele, ko se oceni mlado vino. 

Varstvo jablan

V sadjarstvu je varstvo pred škodljivci, boleznimi in pleveli predstavlja le enega od pogojev za zagotavljanje pridelovanja kakovostnega sadja in ekonomičnosti pridelave, vendar pa velja varstvo sadnega drevja za področje, kjer sadjarji največkrat izrazijo potrebo po kakovostnih nasvetih.

Varstvo jagod

Na pojavnost škodljivih organizmov vplivamo že pri izbiri lege. Parcela naj bo zračna, osvetljena, in brez zastajanja vode. Nasad je potrebno redno pregledovati  in pravočasno začeti z varstvom rastlin glede na zdravstveno stanje in vremenske razmere. 

Varstvo breskev

Breskev spada med najzahtevnejše sadne vrste za varstvo, saj je izjemno občutljiva na številne glivične bolezni in škodljivce. Uspešna pridelava zahteva sistematičen pristop z rednimi varstvenimi ukrepi skozi celotno vegetacijsko obdobje - od zimskega mirovanja do obiranja plodov.

Naša strokovna podpora vam nudi aktualna priporočila, informacije o registriranih sredstvih in nasvete za optimalne roke aplikacij, prilagojene lokalnim razmeram in fenološkim fazam razvoja breskev.

Varstvo oljke

Oljkarji se soočajo s številnimi biotskimi in abiotskimi dejavniki. Vsak od teh dejavnikov lahko pomembno vpliva na količino in kakovost pridelka. Uspešno varstvo zahteva poznavanje biologije škodljivih organizmov in prilagojeno načrtovanje ukrepov glede na lokalne razmere.
:
Na tej strani vam nudimo strokovno podporo za varstvo oljk: aktualna priporočila za varstvo, informacije o registriranih sredstvih, nasvete za optimalne roke aplikacij in smernice za integrirano pridelavo. Naš cilj je pomagati vam pri doseganju zdravih nasadov, visokih pridelkov in odličnega olja ob upoštevanju načel trajnostne pridelave.