Statistični pregled pridelave koruze

Koruza, namenjena pridelavi zrnja, s 163 milijoni hektarjev zavzema pomembno mesto in je za pšenico druga največja poljščina na svetu. Če pa pogledamo skupno pridelano količino zrnja, koruza vodi z 1.134 milijoni ton, sledi pšenica, katere svetovna pridelava znaša 773 milijonov ton in riž s 504 milijoni ton. 

Poleg pridelave za zrnje se koruza prideluje tudi za silažo, vendar ima le-ta  v svetovnem merilu manjšo, vendar ne nepomembno vlogo. Površine pod silažno koruzo znašajo približno 15 milijonov hektarjev.

V zadnjem obdobja svetovni povprečni pridelek koruze za zrnje znaša okrog 5,8 t/ha. Produktivnost koruze po površini je 1,7-krat večja od pšenice, katere svetovni povprečni pridelek znaša le okrog 3,5 t/ha. Zaradi različnih podnebnih razmer, talnih danosti in proizvodnih zmogljivosti so med celinami velike razlike v doseženih pridelkih.

V Evropski uniji pridelujemo koruzo za zrnje na približno 9,2 milijona hektarjev, silažno koruzo pa na 6,1 milijona hektarjev. Največje pridelovalke zrnja koruze so Francija, Italija, Madžarska in Romunija. Večji delež koruze za silažo, 60 %, pa se prideluje v Franciji in Nemčiji.

Povprečni pridelki zrnja, ki jih evropske države dosegajo, se gibljejo: okrog 10,3 t/ha v Nemčiji in Italiji; 9,3 t/ha v Franciji do nekaj pod 6,0 t/ha na Madžarskem in v Romuniji ter do samo 3,8 t/ha v Bolgariji.

Slovenska pridelava koruze za zrnje zadnjih nekaj sezon zavzema površine med 41.000 do 45.000 ha; povprečni pridelek pa znaša tudi do 9,3 t/ha, odvisno od letine. Poleg tega je pri nas pomembna tudi pridelava koruze za silažo, ki pokriva približno 27.000 ha.