Kako hibrid koruze pride na vaše polje?

Preden seme novega hibrida koruze pristane v vaši sejalnici, mora preiti dolgo in zahtevno pot,  od selekcijskih postopkov in večletnih preizkušanj do uradnih registracijskih procesov, ki zagotavljajo njegovo agronomsko vrednost in skladnost z zakonodajnimi zahtevami.

Evropski katalog kot izhodišče
Vpis novih hibridov koruze na Skupni katalog sort poljščin EU poteka prek nacionalnih postopkov v posameznih državah članicah. Ko je hibrid vpisan v nacionalno sortno listo ene od držav, se o tem obvesti Evropska komisija, ki ga nato vključi v skupni evropski katalog. Od tega trenutka naprej se semenski material tega hibrida lahko trži in prideluje v celotni Evropski uniji – tudi v Sloveniji.

Ključni koraki do registracije

1. Vložitev prijave
Ko je nov hibrid kreiran in njegova vrednost skozi procese žlahtniteljske hiše dokazana, se začne registracijski postopek z vlogo pri pristojnem nacionalnem organu. 

2. DUS testi – je hibrid res nov in stabilen?
Vsak hibrid mora uspešno prestati uradne teste, ki preverjajo tri temeljne lastnosti:

• Razločljivost: hibrid se mora jasno razlikovati od vseh že znanih hibridov.
• Izenačenost: rastline morajo biti med seboj izenačene / dovolj podobne po ključnih lastnostih.
• Nespremenljivost: lastnosti se po večkratnem razmnoževanju ne smejo spremeniti.

3. VCU testi – ali hibrid prinaša dodano vrednost?
Za koruzo in druge poljščine je obvezno tudi preizkušanje vrednosti za pridelavo in uporabo. V večletnih poskusih mora hibrid dokazati izboljšanje v primerjavi s standardom – bodisi z višjim pridelkom, boljšo tolerantnostjo na bolezni ali kakšno drugo pomembno lastnostjo.

4. Vpis v nacionalno sortno listo
Ko so rezultati obeh testov pozitivni, pristojni organ izda odločbo o vpisu v nacionalno sortno listo.

5. Objava v skupnem katalogu EU
Hibrid se priglasi Evropski komisiji in po objavi v Skupnem EU katalogu postane dostopen za trženje po vsej EU.

Evropska lista še ni zagotovilo za uspeh pri nas
Čeprav so vsi hibridi z evropskega kataloga formalno dovoljeni za pridelavo v Sloveniji, to še zdaleč ne pomeni, da so vsi enako primerni za naše razmere. Pridelovalne razmere se namreč med državami članicami močno razlikujejo – po podnebju, tipu tal, dolžini rastne dobe in številnih drugih dejavnikih.

Prav zato semenske hiše same izvajamo obsežna preizkušanja in ocenjujemo, kako je posamezen hibrid prilagojen specifičnim razmeram. Na podlagi teh rezultatov pripravimo ožji izbor hibridov, primernih za posamezne pridelovalne regije.

Poleg preizkušanj semenskih hiš izvaja neodvisne po-registracijske in introdukcijske poskuse tudi Kmetijski inštitut Slovenije. Njihov cilj je objektivno ugotoviti primernost in pridelovalni potencial hibridov koruze v slovenskih razmerah. To preizkušanje traja praviloma 3 leta in vključuje hibride, ki se že tržijo na slovenskem trgu. Zajema tudi hibride, ki bi bili zaradi posebnih lastnosti primerni za uvedbo v slovensko pridelavo. Rezultati teh poskusov so osnova za pripravo nacionalne Priporočene sortne liste koruze.  Na seznam se seveda uvrstijo tisti hibridi, ki pozitivno  odstopajo od dolgoletnega gibajočega povprečja preizkušanja (Vir: PRIPOROČENA SORTNA LISTA KORUZE ZA ZRNJE IN SILAŽO, KIS 2025).

Pomembna opomba za pridelovalce:                                                                                                                                  
Ker preizkušanje Kmetijskega inštituta Slovenije ne zajame vseh hibridov, ki so prisotni na slovenskem trgu, je povsem mogoče, da na priporočeni listi ne boste našli hibrida, s katerim ste v praksi odlično zadovoljni. To ne pomeni, da hibrid ni dober – preprosto ni (še) bil vključen v uradno preizkušanje.