Koruza je izjemno učinkovita rastlina, ki v naših zemljepisnih širinah najučinkoviteje pretvarja svetlobno energijo v biomaso. V slabih dveh mesecih (sredina junija - konec julija) proizvede kar tri četrtine svoje celotne biomase. To ji daje najvišjo dnevno stopnjo rasti med vsemi našimi poljščinami.
Za tako intenzivno rast mora imeti koruza dostop do vseh potrebnih hranil ob pravem času. Gnojenje ne sme zaostajati za rastnim potencialom rastline!
Potrebe koruze po hranilih
Za pridelek 10 t/ha zrnja skupaj s koruznico potrebuje →
Pomembno:
Kolikšno količino posameznega hranila je potrebno dodati z gnojenjem, je v prvi vrsti odvisno od višine pridelka, na katerega ciljamo in od založenosti tal s hranili, zato je nujna analiza tal. Poleg tega so odmerki odvisni tudi od tipa tal (lahka, težka tla) in od namena pridelave oziroma hibrida (zrnje, silaža).
ANALIZA TAL - PBVEZNO IZHODIŠČE !!!
Liebigov zakon minimuma nas uči, da je pridelek omejen z najšibkejšim členom! Torej, višina pridelka je odvisna od tistega hranila, ki ga je v tleh najmanj. To pomeni, da tudi, če so vsa ostala hranila v tleh v izobilju, bo pridelek omejen zaradi pomanjkanja enega samega hranila. Zato gnojenje na pamet ni gospodarno! Analiza tal (vsaj vsaka 4 leta) zagotavlja pomembne informacije o trenutni vsebnosti hranil, vrednosti pH in vsebnosti organske snovi (humusa). Ti podatki omogočajo prilagoditev gnojenja dejanskim potrebam posevka koruze in stanju tal ter omogočajo uravnoteženo in stroškovno najbolj učinkovito rabo gnojil.
V nadaljevanju je navedenih nekaj osnovnih smernic, ki jim pri gnojenju sledimo; sicer pa izdelavo gnojilnega načrta prepustite strokovnjakom!
- Optimalna vrednost pH za koruzo je med 6,0 in 7,0. V tem območju lahko rastline najbolje privzemajo hranila iz tal.
- Cilj za fosfor in kalij naj bo optimalni - C razred založenosti. Tako pomanjkanje kakor prekomerna oskrba sta namreč za uravnoteženo oskrbo posevka problematična.
- Pomemben podatek je tudi vsebnost magnezija oziroma njegovo razmerje s kalijem. Večino naših njivskih tal je sicer dobro založenih z Mg, vendar pa se z intenzivno pridelavo tudi odvzem tega hranila povečuje, neredko pa se srečujemo s porušenim razmerjem magnezij/kalij. Preveč kalija ovira privzem magnezija in s tem povzroča pomanjkanje le-tega v rastlinah.
- Upoštevati je potrebno tudi lokalne posebnosti in tip (teksturo tal). Peščena tla se namreč obnašajo popolnoma drugače kot težka ilovnata tla.
Zaradi številnih dejavnikov, ki vplivajo na potrebe po gnojenju, je univerzalno priporočilo zelo težko zapisati. V spodnji tabeli so prikazana povprečna priporočila za pridelek zrnja 10 t/ha oziroma 60 t/ha silaže (vir: KORUZA /Čergan in soavtorji/ Ljubljana : Kmečki glas, 2008).
Opomba: V tabeli so prikazana okvirna priporočila. Vsekakor pa priporočamo, da z namenom čim bolj uravnoteženega in stroškovno upravičenega gnojenja sledite analizi tal ter gnojilnemu načrtu, izdelanemu prav za Vašo njivo.
STRATEGIJE gnojenja
1. OSNOVNO GNOJENJE
Namen je osnovna oskrba tal predvsem s fosforjem in kalijem, lahko že v jesenskem času in/ali ob spomladanski pripravi tal.
- Z organskimi gnojili: 20-30 t/ha hlevskega gnoja, ki ga zaorjemo jeseni ali 30-40 m3 gnojevke/ha, ki jo po njivi polivamo spomladi in jo takoj zabranamo.
Z mineralnimi gnojili: fosforjeva in kalija gnojila, ki jih zaorjemo ali kako drugače zadelamo v tla. Hranila morajo priti v plast tal, kjer se bo razvilo največ korenin. Z zadelavo v nekoliko globjo plast tal tudi zmanjšamo količino soli v setvenem sloju, ki sicer lahko v prevelikih količinah povzročajo koreninski ožig vznikajočih rastlinic.
Za osnovno gnojenje se priporoča uporaba mineralnih gnojil brez ali z nizko vsebnostjo dušika. Dušik namreč dodajamo z dognojevanjem.
2. ŠTARTNO GNOJENJE OB SETVI
Manjše količine NPK gnojila (100-150 kg/ha) lahko dodamo s pomočjo dozatorjev na sejalnicah ob sami setvi (gnojilo mora biti položeno pod vrsto, nikakor ne sme padati direktno na seme). Ta manjša količina hranil blizu razvijajočih se koreninic omogoča hiter začetni razvoj, zlasti v težkih, hladnih tleh.
3. DOGNOJEVANJE
Je namenjeno predvsem dušiku.
Koruza je velika porabnica dušika, vendar ga na začetku rasti (do 7. lista) potrebuje zelo malo. Večino ga porabi šele pozneje v rastni dobi, največ v času pred in po metličenju. Dušik je namreč motor rasti, ki poskrbi za bujno rast listne mase in polnjenje zrnja (pridelek).
Pri gnojenju z dušikom je potrebna največja previdnost (izpiranje, izgube v zrak). Količino je treba prilagajati potrebam rastlin in zalogam v tleh. Deloma so potrebe po dušiku pokrite z vnosom z organskimi gnojili, z mineralizacijo organske snovi v tleh in s predhodnim posevkom (metuljnice). Poleg tega je potrebno upoštevati še gostoto posevka, namen pridelave (hibrid za zrnje ali hibrid za silažo) in pedološke lastnosti tal.
Najbolje je, če odmerek določimo s pomočjo rezultatov hitrih talnih testov ali Nmin metode. Sicer pa so povprečni priporočeni odmerki dušika v obliki mineralnih gnojil za dognojevanje koruze prikazani v preglednici spodaj (vir: KORUZA /Čergan in soavtorji/ Ljubljana : Kmečki glas, 2008).
Opomba: Priporočeni okvirni odmerki dušika veljajo v primeru, če je njiva v kolobarju redno gnojena tudi z organskimi gnojili. Če njiva z organskimi gnojili ni gnojena, je treba odmerek dušika v obliki mineralnih gnojil povečati za do 60 kg N/ha.
Običajno se dognojevanje izvaja enkrat, vendar je velikokrat bolj priporočljivo dognojevanje v dveh odmerkih (prvič, ko je koruza visoka 25-35 cm in drugič, ko nam mehanizacija še dopušča vstop na površino brez poškodb posevka). Za dognojevanje se običajno uporablja KAN in/ali UREA. Ker pa koruza večino dušika potrebuje šele kasneje v času najintenzivnejše rasti in polnjenja zrnja, so dobra izbira gnojila s počasi sproščujočim dušikom, lahko vsaj del odmerka nadomestimo z njimi; uporabimo pa lahko tudi inhibitorje nitrifikacije.
Dognojujemo v vrste, gnojilo pa se mnogo boljše izkoristi, če ga z medvrstnimi okopalniki plitvo zadelamo v tla. Z okopavanjem tudi zmanjšujemo morebitno zapleveljenost in preprečujemo preveliko izhlapevanje vode, kar je še posebej pomembno v sušnejših razmerah. Dognojevanja koruze s trosilniki povprek je manj priporočljivo, če pa ga že opravljate, naj bodo rastline popolnoma suhe, da se izognemo ožigom.
4. FOLIARNO GNOJENJE
Se izvaja po potrebi, največkrat v primeru pomanjkanja posameznih mikrohranil ali uporabe biostimulatorjev.
