Divji sirek

Prvi list je vzporeden s tlemi, listne ploskve so gole z gladkimi robovi in glavno žilo, ki je belkasta pri dnu lista. Najmlajši list zvit, listna nožnica valjasta. Listna ploskev 2 do 5-krat tako dolga kot široka, gola. Listna kožica (jeziček) nazobčana; ušesca manjkajo. Mlada rastlina je po izgledu podobna mladi koruzi. Od se razlikuje po jajčasto oblikovanem, rdeče rjavem semenu. 

Višina: 50 do 200 cm. Rastlina gola in se hitro razrašča, s pomočjo podzemnimi, močnih korenin. Steblo čvrsto, pokončno z dlakavimi kolenci. Najmlajši list je zvit okrog bili. Listi široki do 4 cm, do 60 cm dolgi, ploščati, raskavi, ostrorobi, z debelo osrednjo žilo, pri dnu gostodlakavi. Listne nožnice okrogle, pogosto vinsko rdeče; višje nožnice nekoliko sploščene, zelene. Listna kožica kožnata, vejicata. Listni jeziček je membranast in ima ponavadi na vrhu vrsto dlačic. Ušesc ni. Listi odrasle rastline imajo debelo osrednjo žilo, ki se ob pregibanju hitro prelomi. Podzemna stebla so močna, mesnata, iz njih izraščajo korenine in novi poganjki. Latasta socvetja razširjena, škrlatna do zelenkasta, piramidasta, pri dnu stisnjena, z golimi, temnimi vejicami in glavno osjo. Jalovi klaski suličasti, brez rese; plodni klaski jajčastosuličasti, dlakavi, z dvovejnato krovno plevo, brez rese ali z reso, ki je dvakrat daljša od klaska. Plod-zrno jajčasto do podolgasto.

Cveti poleti. Latasta socvetja so velika, razširjena, zelo razvejana in imajo obliko piramide. Barva socvetja je najprej zelena do zeleno vijolična, ob dozoritvi pa temno rdeča do škrlatno rjava. Klaski so jajčasto suličasti, dlakavi, z dvojno krovno plevo, brez ali z reso, ki je dvakrat večja od klaska.

5 | 6 | 7 | 8 | 9

Zelo pomembna.