Virus rumene pritlikavosti ječmena

BYDV ... Virus, ki ne tolerira pozne reakcije.

Zadnje sezone smo priča vse milejšim jesenim in toplejšim zimam, kar neposredno vpliva na pogoje za pridelavo žit in širjenje izzivov, ki so običajno povzročali manj težav. Tokrat izpostavljamo nevarnost viroz. Višje temperature v jesenskem času namreč spodbujajo aktivnost in preživetje listnih uši, zaradi česar bi virus rumene pritlikavosti ječmena (BYDV – Barley Yello dwarf virus) lahko postal eno večjih groženj pridelavi strnih žit (Trebicki, 2020).

Čeprav je vznik ječmena v toplih jesenskih dneh hiter in enakomeren, rastline pa na videz zdrave in vitalne, ugodne vremenske razmere pomenijo tudi močan pritisk listnih uši. In virus rumene pritlikavosti ječmena (BYDV) ne čaka. Listne uši, ki se hranijo s sesanjem rastlinskega soka, prenašajo okužbo z ene rastlinice na drugo. Ena sama okužena uš lahko okuži na desetine rastlin, še preden se na njivi pojavijo prvi vidni simptomi.

Ker virusnih bolezni rastlin ne moremo zdraviti, sta ključna pravočasno prepoznavanje tveganja in izvedba ustreznih preventivnih ukrepov za zaščito mladih posevkov.

Virus rumene pritlikavosti ječmena je najbolj razširjen virus žit. To pravzaprav ni en sam virus, temveč kompleks različnih podtipov (serotipov), ki se razlikujejo po svoji virulentnosti in načinu prenosa prek različnih vrst listnih uši. Najpomembnejši in najnevarnejši serotipi so BYDV-PAV, BYDV-MAV in CYDV-RPV. 

Napada vse ekonomsko pomembne  vrste žit, največjo škodo pa povzroča prav na ječmenu. Ta virus, podobno kot drugi virusi pritlikavosti, v začetnih fazah okužbe ne kaže vidnih simptomov. Njegov polni škodljivi potencial se izrazi šele spomladi (zlatorumeno do rdečkasto obarvanje listov, kloroze, zakrnele rastline in prazni klasi), ko ukrepi varstva niso več mogoči, nastala škoda pa je neizogibna.

Po mnenju nekaterih avtorjev (Aradottir & Crespo-Herrera, 2021) so virusi iz te skupine odgovorni za kar 30 % svetovnega izpada pridelka ječmena. Virus rumene pritlikavosti ječmena se občasno pojavlja tudi na naših pridelovalnih površinah. V letih z močnim pritiskom prenašalcev (listnih uši) lahko izpad pridelka dosega izjemno visoke ravni (izkušnje iz sosednje Madžarske kažejo tudi do 85 % zmanjšanje pridelka).

Širjenje in škode zaradi okužb lahko omejujemo le s preventivnimi ukrepi, kot so poznejša setev, gostejši sklop rastlin,  skrb za čim manjšo zapleveljenost in zaoravanje rastlinskih ostankov. 

Ko se uši v posevku že naselijo, je njihovo širjenje mogoče omejevati samo z uporabo insekticidov; tako zmanjšujemo sekundarne okužbe. Učinkovito varstvo je treba izvesti jeseni, vendar je uspeh odvisen od pravega trenutka, natančne napovedi naleta uši in vremenskih razmer. Redko pa lahko hkrati računamo na prekrivanje vseh treh dejavnikov in zares uspešen rezultat.

Rešitev: Odpornost, ki jo prinaša genetika HYVIDO Neo

Hibrid SY Zoomba prinaša drugačno, najbolj zanesljivo zaščito. Ima vgrajen gen yd4, ki virusu onemogoča replikacijo (razmnoževanje).

To ni zgolj tolerantnost. To je odpornost. Aktivna je od samega vznika naprej, ne glede na intenzivnost naleta uši. Pokriti so vsi ključni serotipi: PAV, MAV in RPV. Rezultat je odličen pridelek v sezonah, ko viroz ni zaznati, in, kar je najbolj pomembno, zanesljiv pridelek v letih, ko je pritisk listnih uši močan.