You are here

Čarovniška metla

Koruza
20.09.2021

Sclerophthora macrospora se pojavlja zelo redko; občasno pa povzroča značilno iznakaženje koruznih metlic. V obdobju zadnjih 20 let se je v Sloveniji  v nekoliko večjem obsegu pojavila le enkrat, v letu 1999, ko so okužene rastline našli na cca  1700 ha posevkov koruze po vsej Sloveniji, z izjemo Primorske in Notranjske.

Na splošno je gliva majhnega ekonomskega pomena, ker se škoda pojavi le na posameznih njivah ali delih njiv. Pojavlja se občasno, vedno v povezavi z zastajanjem vode ali poplavljenostjo zemljišča.

Najpogosteje opažene spremembe zaradi okužbe so: zamenjava cvetnih delov metlice z listi, pritlikavost, pretirano razraščanje rastlin, na listih močno okuženih rastlin so klorotične proge, listi so bolj grobi in predvsem na progah rahlo hrapavi, koruza ne oblikuje storžev ali pa so ti zakrneli z majhnim številom zrn.

Izvor okužbe so oospore, ki prezimljajo v tleh na ostankih okužene koruze ali trav ali pa latentni micelij in oospore v trajnih plevelnih travah. Za kalitev oospor v zemlji in sprostitev zoospor je potrebna voda. Zoospore okužijo koruzo ob dolgotrajnih padavinah z zastajanjem vode ali če je posevek poplavljen. Koruza je dovzetna za okužbo od kalitve do razvojne stopnje 4-5 listov. Micelij glive se po okužbi razrašča med celicami in ga je največ v meristemskih tkivih. V rastlini je okužba sistemična ali delno sistemična in povzroči spremembe v rasti.

Krog gostiteljev je izredno širok, vsi pa so iz družine trav. Od gostiteljskih rastlin so v Sloveniji pomembnejše: plazeča pirnica (Elymus repens), krvava srakonja (Digitaria sanguinalis), navadna kostreba (Echinochloa crus-galli), trpežna ljuljka (Lolium perene) in žita (oves, pšenica, rž, ječmen). Bolezenska znamenja so na teh rastlinah bistveno manj vpadljiva kot pri koruzi, zato jih običajno ne opazimo. Seme je sicer lahko okuženo vendar se vitalnost micelija plesni v semenu koruze znatno zmanjša med sušenjem in skladiščenjem, zato prenos s semenom ni pogost oz. skoraj ni mogoč.

Bolezen se pojavi poleg rek, potokov, drenažnih kanalov, kjer so bila tla zaradi obilnih padavin nasičena z vlago ali poplavljena v času od setve koruze do razvojne stopnje 4-5 listov.

V letu 1999 je bilo v Sloveniji na nekaterih prizadetih posevkih, ki so bili po setvi poplavljeni, okuženih 70-100 % rastlin, kar je pri pridelovanju zrnja predstavljalo tudi enak odstotek izgube pridelka. Bolezen se je pojavila na različnih hibridih in razlike v občutljivosti le-teh niso bile opažene.

Kar se tiče varstva: razen izbire primernih zemljišč za setev koruze ni drugih ukrepov varstva pred boleznijo.