You are here

Krompirjeva plesen

Krompir
22.04.2018
Krompirjeva plesen je potencialno najbolj škodljiva bolezen krompirja. Napada vse zelene organe krompirja (list, steblo in gomolje).

Krompirjeva plesen je izjemno uničujoča bolezen, ki uniči list, steblo in gomolj. Odpravljamo jo izključno preventivno po programu s preverjenimi pripravki: RIDOMIL GOLD MZ, PERGADO MZ, REVUS ali SHIRLAN.

Opis krompirjeve plesni
Krompirjeva plesen je gospodarsko najpomembnejša bolezen krompirja. V letih, ugodnih za razvoj plesni, so prvi simptomi vidni precej zgodaj, pred zapiranjem vrst in oblikovanjem gomoljev. Simptome najpogosteje opazimo na listu, čeprav se pojavljajo tudi na steblu. Na listu so vidne rumene pege, ki sprva nimajo vidnih robov, sčasoma pa postanejo rjave in se tkivo znotraj njih posuši. Na spodnji strani listov je viden bel micelij. Če je vreme vlažno, je tkivo vodeno in mehko, list pa se obesi na cimo. Pri močnem napadu bolezni je cima na koncu videti kot poparjena. Simptome je mogoče opaziti tudi na gomoljih v obliki vdolbin in rjave barve v preseku. Opazimo jih takoj, ko krompir izkopljemo.

Biologija razvoja krompirjeve plesni (Phytophthora infestans)

Glavni viri okužb naj bi bili okuženi gomolji. Samo ena okužena rastlina lahko povzroči okužbo celo na 80 ha krompirja. Gomolji v zemlji okužijo trose z okužene cime. Trosi prodrejo v gomolj in razvije se micelij gliv. Micelij v gomolju prenese temperature tudi do 0 °C. Takšen gomolj v primeru zasaditve predstavlja vir okužbe za matično rastlino. Na listih in steblu matične rastline nastaja micelij s trosi, ki v ugodnih razmerah širijo bolezen tudi na druge rastline. Optimalne razmere za širitev okužbe so temperatura od 18 do 22 °C in relativna zračna vlažnost nad 90 %. Ko nastopi toplo in suho vreme s temperaturami nad 27 °C in relativno vlažnostjo zraka pod 50 %, se okužba umiri. Če znova nastopi vlažno vreme z nekoliko nižjimi temperaturami, je okužba spet mogoča in potrebna je previdnost v nasadih, kjer so prisotne primarne okužbe.

Varstvo

Prvi zaščitni ukrep mora biti sajenje zdravih in neokuženih gomoljev. Pomembno je tudi kolobarjenje, saj so okuženi gomolji iz prejšnje rastne sezone vir bolezni. Danes obstajajo številni modeli in naprave za prognozo in simulacijo razvoja bolezni, ki so za kmetijske svetovalce podlaga za podajanje priporočil. Proti bolezni ukrepamo po preventivnem programu, pri katerem upoštevamo infekcijski potencial, padavine, prirast cime in razmike med škropljenji. V fazi intenzivne rasti do zapiranja vrst priporočamo uporabo sistemičnega fungicida RIDOMIL GOLD® MZ Pepite. Slednji varuje prirast cime, na rastlino pa deluje zunanje in notranje. V fazi zapiranja vrst in rasti gomoljev priporočamo PERGADO® MZ ali REVUS®.